Letnik IV, Številka 1 (marec 2015)
Stroški arbitražnega postopka imajo podlago v pravnih razmerjih, ki se oblikujejo med udeleženci arbitraže (stranke, arbitri, institucija). Za davčno optimizacijo postopka je potrebno o davčni kvalifikaciji posameznih kategorij stroškov razmisliti vnaprej, saj ta odločilno vpliva na končno stopnjo obdavčitve plačil in na višino stroškov. Davčna obravnava stroškov arbitražnega postopka je bila v Sloveniji dolgo časa zapostavljena. V prvi letošnji številki ji zato namenjamo osrednjo mesto. V aktualni številki se spoprijemamo tudi z večnim vprašanjem »iskanja resnice« v arbitraži in meja, ob katere pri tem trčijo arbitri. Prispevek avstrijske odvetnice odstira nekatera temeljna vprašanja arbitražnega postopka, ki si jih moramo – resnice željni – vsake toliko časa znova zastaviti. Ne spreglejte tudi prikaza arbitražnega okolja v Srbiji izpod peresa lokalne specialistke. Njegova vrednost je v objektivnosti, saj »brez olepšav« opozarja na vse »posebnosti« arbitraže v Srbiji. Objavljamo tudi odločbo iz novejše prakse Stalne arbitraže pri GZS, v kateri je senat zavzel stališče, da pri odločanju o razumnosti priglašenih stroškov zastopanja ni vezan na odvetniško tarifo, ki velja v sedežu arbitraže.
< NAZAJ NA ARHIV