V SREDIŠČU

Davčna obravnava stroškov arbitražnega postopka

mag. Joži Češnovar

V članku avtorica predstavi davčne vidike stroškov arbitraže. Ti stroški se delijo na plačilo za senat, administrativne stroške Stalne arbitraže ter stroške senata in Stalne arbitraže. Avtorica pojasni, da sta vpisna taksa in administrativni stroške Stalne arbitraže pri GZS z vidika DDV plačilo za storitev Stalne arbitraže pri GZS. Nadalje pojasni, da so plačilo za senat in stroški senata z vidika DDV plačilo za enotno storitev arbitra, zaradi česar se plačilo za potrebe obračuna ne loči na nagrado in stroške. Ali bo na računu arbitra obračunan slovenski DDV, je odvisno od DDV – davčnega statusa arbitra, DDV – davčnega statusa stranke, ki prejme račun, in sedeža poslovanja stranke. Arbitriranje je gospodarska dejavnost, zato se po mnenju avtorice lahko opravlja v vseh zakonsko predvidenih statusno pravnih oblikah. Način opravljanja dejavnosti bistveno vpliva na davčne obremenitve dohodka arbitra, zaradi česar je za njeno davčno optimalno izvajanje nujno potrebno poznati pravila obdavčevanja. Avtorica je kritična do trenutnega stališča Finančne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za finance, da je plačilo arbitru vedno dohodek fizične osebe, četudi arbiter svoje delo opravi v okviru gospodarske družbe, v kateri je zaposlen.