SL  |  EN 

Sodna praksa

VIŠJA SODIŠČA

 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cpg 163/2023

Bistvena značilnost arbitraže je, da je v primeru, ko je med strankama dogovorjena, izključeno, da bi o istih primerih in iz njih izvirajočih spornih razmerjih odločalo sodišče. Za presojo, ali je sodišče pristojno za odločanje o sporu, je odločilen tožbeni zahtevek in z njim povezane trditve tožeče stranke v tožbi.

Odločba: VSL Sklep I Cpg 163/2023



Odločba Višjega sodišča v Celju: VSC Sklep I Cp 203/2022

Ugovor o pristojnosti arbitraže je potrebno podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Odločba: VSC Sklep I Cp 203/2022



Odločba Višjega sodišča v Celju: VSC Sklep III Cpg 7/2022

V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZArbit, mora tožena stranka ugovor o pristojnosti arbitraže podati najpozneje v odgovoru na tožbo. Ker je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ – v primeru obrazloženega ugovora – izenačen s tožbo v pravdnem postopku, se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, obravnava kot odgovor na tožbo. Tako je potrebno ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

V ugovoru zoper sklep o izvršbi toženka ni navajala, da ji je terjatev neznana in da upnika ne pozna. Nasprotno, navedla je, da sta z upnikom (tožnico) v poslovnem odnosu, vendar terjatev upnika še ni zapadla v plačilo, saj sta se dogovorila za prolongacijo obveznosti. Toženka je tako lahko identificirala terjatev upnika, ki jo je izterjeval na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, to pa pomeni, da bi morala ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Odločba: VSC Sklep III Cpg 7/2022



Odločba Višjega sodišča v Kopru: VSK Sklep Cpg 1/2022

Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).

Odločba: VSK Sklep Cpg 1/2022



Odločba Višjega sodišča v Celju: VSC Sklep III Cpg 40/2021

Obstoj arbitražnega sporazuma med strankama mora biti jasen in nedvoumen. Iz njega mora biti brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi s njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora. Ne zadostuje, da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi dejanji. Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je neodvisna od pogodbe, v kateri je vsebovana, da se posledično veljavnost ter zavezanost strank z njeno vsebino presoja ločeno od materialnega razmerja, ki obstoji med strankama.

Odločba: VSC Sklep III Cpg 40/2021


 

Odločba Višjega sodišča v Kopru: VSK Sklep Cpg 79/2020

Obstoj arbitražnega sporazuma strank mora biti jasen in nedvoumen. Za dosego tega namena mora biti ta sporazum med strankami sklenjen pisno in za njegovo sklenitev ne zadostuje, da listno, ki ga vsebuje, podpiše samo ena izmed strank, oziroma da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi ravnanji.

Odločba: VSK Sklep Cpg 79/2020


 

Odločba Višjega sodišča v Kopru: VSK Sklep Cpg 29/2019

Pogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. 

Odločba: VSK Sklep Cpg 29/2019


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Ip 1682/2018

Pravna podlaga za izvrševanje tujih arbitražnih odločb ni ZIZ, temveč ZArbit in Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Konvencija). Za izvršitev tuje arbitražne odločbe je treba uporabiti ZIZ, pogoj za priznanje in izvrševanje pa je določen v Konvenciji, in sicer mora stranka poleg zahteve za izvršitev priložiti overjen izvirnik odločbe ali njegov prepis, ki izpolnjuje vse pogoje, potrebne za njegovo istovetnost. ZArbit je izključil dolžnost, da stranka za samo priznanje odločbe priloži tudi izvirnik ali overjen prepis arbitražnega sporazuma, zato predložitev le-tega ni pogoj za izvršitev arbitražne odločbe. Nikakor pa zakon in Konvencija za izvršitev tuje arbitražne določbe ne zahtevata, da upnik pridobi oziroma priloži potrdilo o izvršljivosti tuje arbitražne odločbe.

Odločba: VSL Sklep I Ip 1682/2018


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cpg 1067/2017

Izhajajoč iz dolžnikovega ugovora sme upnik po naravi stvari v odgovoru navajati (nova) dejstva in predlagati (nove) dokaze, s katerimi zasleduje zanj ugodno odločitev in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze, za katere je izvedel šele z vročitvijo ugovora.

Odločba: VSL Sklep I Cpg 1067/2017


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cp 2978/2015

Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.

Odločba: VSL sklep I Cp 2978/2015


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep III Ip 2511/2015

Za primer, da sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, je le upniku dana možnost, da v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Dolžniku pa zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma ni dana možnost ugovornega uveljavljanja sodne nepristojnosti. Navedena določba je bila v ZIZ vnesena z ZIZ-J, uveljavljenim 30. 7. 2014, ki pa se na podlagi 2. odstavka 83. člena ZIZ-J niti še ne uporablja.

Odločba: VSL sklep III Ip 2511/2015


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cpg 768/2015

Tožeča stranka bi se s tem, ko se je s svojim podizvajalcem dogovorila za pristojnost arbitraže, morala zavedati, da bo treba v primeru spora prevzeti obveznosti, ugotovljene v postopku.

Odločba: VSL sodba I Cpg 768/2015


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cp 131/2015

Pogodbo o arbitraži (četudi je oblikovana kot klavzula v enem izmed členov pogodbe) je treba obravnavati samostojno in neodvisno od pogodbe materialnega prava. To pomeni, da arbitražna klavzula velja le, če je sklenjena v pisni obliki med obema pravdnima strankama.

Odločba: VSL sodba I Cp 131/2015


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani : VSL sodba II Cp 1795/2014

Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno.

Odločba: VSL sodba II Cp 1795/2014


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cpg 1748/2014

Edini pogoj, ki ga je ZPP/99 določal za reševanje sporov pred domačo arbitražo, je bil, da gre za pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo. Določba 40. člena ZGJS ne izključuje arbitrabilnosti sporov iz koncesijskih pogodb. Določbo 40. člena ZGJS o ˝pristojnosti rednega sodišča˝ je mogoče razumeti le v smislu razmejitve med pravdnim postopkom in postopkom sodnega varstva v upravnem sporu. Načelo enake vrednosti dajatev ne zagotavlja enake vrednosti pogodbenih obveznosti v času, ko se morajo obveznosti izpolniti. Enaka vrednost dajatev mora obstajati ob sklenitvi pogodbe.

Odločba: VSL sodba I Cpg 1748/2014


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cpg 589/2014

Arbitražni sporazum je sporazum strank, da predložijo arbitraži v reševanje spore.

Odločba: VSL sklep I Cpg 589/2014


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cpg 288/2014

Sicer pa je bilo o tem, da bo o zahtevku v kontradiktornem pravdnem postopku odločalo stvarno in krajevno pristojno OS P, že odločeno s (pravnomočnim) sklepom VL 2013 z dne 19. 12. 2013, kar brez dvoma kaže na to, da bi se moral dolžnik na dogovorjeno pristojnost arbitraže, s katero ugovarja sodni pristojnosti, sklicevati (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem ni odveč poudariti, da mora dolžnik enako ravnati tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča (glej drugi odstavek 62. člena ZIZ).

Odločba: VSL sklep I Cpg 288/2014


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep II Cp 3450/2013

Če obstoji sporazum o arbitraži, mora stranka ugovor sodne nepristojnosti podati že ob svojem prvem procesnem ravnanju. To ne pomeni šele v odgovoru na tožbo, temveč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Odločba: VSL sklep II Cp 3450/2013


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cp 398/2013

Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.

Odločba: VSL sklep I Cp 398/2013


 

Odločba Višjega sodišča RS v Ljubljani: sklep I Cpg 1300/2012

Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.

Odločba: VSL sklep I Cpg 1300/2012


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cpg 747/2012

Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, mora biti jasno in nedvoumno izražena.

V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.

Odločba: VSL sodba I Cpg 747/2012



Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cpg 218/2012

Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.

Odločba: VSL sklep I Cpg 218/2012


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani : VSL Sklep I Cpg 1082/2011

S pogodbenim določilom pravdni stranki nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe, ker je očitno predviden še nadaljnji postopek pred sodiščem. Tak zapis se zato ne more razlagati kot sporazum strank o tem, da spor predložita v reševanje izključno arbitraži.

Odločba: VSL Sklep I Cpg 1082/2011


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cp 888/2011

Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.

Odločba: VSL Sklep I Cp 888/2011


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cp 4507/2010

Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Odločba: VSL Sklep I Cp 4507/2010


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cp 1689/2010

Ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bo za odločitev o predmetnem sporu pristojna v pogodbi navedena arbitraža, bi se moralo sodišče prve stopnje na (pravočasen) ugovor toženke izreči za nepristojno, razveljaviti v postopku opravljena dejanja in zavreči tožbo. Ker tega ni storilo, pač pa je nepravilno odločilo, da je pristojno, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Odločba: VSL Sklep I Cp 1689/2010


 

Odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča RS: VDS Sklep Pdp 656/2010

Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.

Odločba: VDS Sklep Pdp 656/2010


 

Odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča RS: VDS Sklep Pdp 656/2010

Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.

Odločba: VDS Sklep Pdp 656/2010


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cpg 927/2009

V obravnavani zadevi še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel 31. 11. 2007, ZArbit, ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga mora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.

Odločba: VSL Sklep I Cpg 927/2009


 

Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep II Cp 859/2009

Leta 1995 veljavni ZPP ni dopuščal priložnostne arbitraže, ampak samo stalno.

Odločba: VSL Sklep II Cp 859/2009


 

Odločba Višjega sodišče v Kopru VSK Sklep Cp 498/2009

Predvidela sta pristojnost arbitraže za razrešitev morebitnih sporov med posameznimi udeleženci, ki nastanejo pri izvajanju določb Samoupravnega sporazuma. Sklenjenega arbitražnega dogovora ni mogoče uporabiti v pogojih spremenjenih družbeno - ekonomskih in lastninskih razmerij, ki naj bi imele po trditvah tožeče stranke zanjo za posledico pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.

Odločba: VSK Sklep Cp 498/2009


 

Odločba Višjega sodišča v Kopru: Sklep Cpg 145/2009

Pravno razmerje, iz katerega izvira cedirana terjatev, spremlja tudi klavzula o arbitražnem reševanju sporov. Za tovrsten dogovor je potrebno analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic iz prvega odstavka 428. čl. OZ.

Odločba: Sklep Cpg 145/2009


Text/HTML

 

 

VRHOVNO SODIŠČE RS 

 

Odločba Vrhovnega sodišča: VSRS Sklep Cpg 5/2021

Nasprotni udeleženec je v arbitražni klavzuli pristal na pravila Baltskega mednarodnega arbitražnega sodišča, vključno s pravili o roku, ki velja za odgovor na tožbo, kakor tudi o jeziku, v katerem teče postopek. Zato pritožbene trditve o nezmožnosti sodelovanja iz teh razlogov, predstavljajo pritožnikovo očitno ravnanje v nasprotju s svojim predhodnim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Ob tem pa niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale drugačno presojo (npr. da si je prizadeval zagotoviti tolmača za pridobitev prevodov listin iz latvijskega v katerega od širše uporabljanih jezikov (npr. angleščino), angažirati odvetnika v državi arbitražnega tribunala in podobno, kar bi mu omogočilo, da se udeležuje postopka in zavaruje svoj položaj v njem, pa tega kljub ustrezni skrbnosti ni mogel storiti pravočasno).

Odločba: VSRS Sklep Cpg 5/2021



Odločba Vrhovnega sodišča RS: VSRS Sklep Cp 8/2022

Konvencija o priznanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, sprejete 10. junija 1958 v New Yorku (v nadaljevanju Konvencija) sama ne določa, kateri spori so arbitrabilni, in Konvencija glede tega vprašanja odkazuje na nacionalno pravo države izvršitve. Določba III. člena Konvencije med drugim določa, da se za priznavanje in izvrševanje arbitražnih odločb, za katere se uporablja ta Konvencija, ne smejo zahtevati občutno strožji pogoji in ne precej večji sodni stroški od tistih, ki se zahtevajo za priznavanje ali izvrševanje domačih arbitražnih odločb. Glede na navedeno je tudi pri presoji morebitnega nasprotja z javnim redom Republike Slovenije za tujo arbitražno odločbo treba uporabiti enaka merila kot za domačo arbitražno odločbo. V okviru pridržka javnega reda ni mogoče uveljavljati vseh kršitev kogentnih določb domačega prava, ampak le tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve, ter da se mora pridržek javnega reda uporabiti samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba pripeljala do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Tudi preizkus arbitražne odločbe z vidika njene obrazloženosti, kršitve procesnih določb in ravnanja članov arbitraže je omejen zgolj na kršitve javnega reda.

Odločba: VSRS Sklep Cp 8/2022


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: VSRS Sklep Cpg 5/2019

Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. 

Odločba: VS RS Sklep Cpg 5/2019


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: VSRS Sklep Cpg 1/2018

Vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.

Odločba: VS RS Sklep Cpg 1/2018


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: VSRS Sklep Cp 6/2016

Sodišče z listo arbitrov ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati.

Odločba: VS RS Sklep Cp 6/2016


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: VSRS Sklep Cpg 5/2018

Sodišče lahko ob presoji utemeljenosti predloga za priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe upošteva le, ali je arbitraža spoštovala meje, pri kateri država za reševanje sporov želi ohraniti svoj monopol (meje arbitrabilnosti) in ali je postopek in učinek arbitražne odločbe sprejemljiv s stališča najbolj temeljnih vrednostnih in ustavnih načel domačega pravnega reda (javni red).

Odločba: VS RS Sklep Cpg 5/2018


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: VSRS Sklep Cpg 8/2016

V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.

Odločba: VS RS Sklep Cpg 8/2016


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep III Ips 92/2014

Pogodbene stranke lahko spore v zvezi z medsebojnimi pogodbami podredijo arbitraži tako, da sklenejo ločen arbitražni sporazum, ali pa tako, da v pogodbo (oziroma splošne pogodbene pogoje) vključijo arbitražno klavzulo. Slednja ima avtonomno naravo in je, kljub temu da je vsebovana v glavni pogodbi, od nje neodvisna.
4. člen Rimske konvencije določa, da se v primeru, ko pogodbeni stranki nista izbrali prava, za pogodbo uporablja pravo države, s katero je ta pogodba najtesneje povezana, pri čemer se domneva, da je vez najtesnejša z državo, v kateri ima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče ali, v primeru subjekta s pravno osebnostjo ali brez nje, glavno upravo. Vrhovno sodišče posledično zaključuje, da je pri presoji vprašanja, ali predstavlja arbitražna klavzula v Splošnih pogojih del pogodbe in ali je veljavna, treba uporabiti švedsko pravo.
V obravnavani zadevi arbitražna klavzula odkazuje na arbitražna pravila Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce - ICC), kar pomeni, da gre za institucionalno arbitražo. Taka klavzula je izvršljiva in popolna (četudi po vsebini omejena na nujni minimum), saj se nanaša na vse spore, ki izvirajo iz pogodbe oziroma so v povezavi z njo, ter odkazuje na njihovo končno razrešitev v skladu z omenjenimi arbitražnimi pravili. Arbitražna klavzula je zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča veljavna.

Odločba: VS RS sklep III Ips 92/2014


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep Cp 10/2014

Sodišče po drugem odstavku 41. člena ZArbit lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe le, če je podan kateri izmed razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona, da pa nasprotna udeleženka obstoja takšnih razlogov ni izkazala.

Odločba: VS RS: Sklep Cp 10/2014


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep Cpg 2/2014

Tudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo. Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.

Odločba: VS RS: Sklep Cpg 2/2014


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep Cpg 1/2014

Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ni podan.

Odločba: VS RS: Sklep Cpg 1/2014


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep Cp 2/2013

Ker se sodišče ni izreklo o navedbah nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe, je kršilo njegovo pravico do izjave.

Odločba: VS RS: Sklep Cp 2/2013


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep Cpg 2/2012

V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Imeti morajo možnost, da se izjavijo tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravica do kontradiktornega postopka se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo.

Odločba: VS RS: Sklep Cpg 2/2012


 

Odločba Vrhovnega sodišča RS: Sklep Cpg 2/2009

Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje. Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK). Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK). Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupen namen pogodbenikov.

Odločba: VS RS: Sklep Cpg 2/2009


Links - SidebarRight