VIŠJA SODIŠČA
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cpg 163/2023
Bistvena značilnost arbitraže je, da je v primeru, ko je med strankama dogovorjena, izključeno, da bi o istih primerih in iz njih izvirajočih spornih razmerjih odločalo sodišče. Za presojo, ali je sodišče pristojno za odločanje o sporu, je odločilen tožbeni zahtevek in z njim povezane trditve tožeče stranke v tožbi.
Odločba: VSL Sklep I Cpg 163/2023
Odločba Višjega sodišča v Celju: VSC Sklep I Cp 203/2022
Ugovor o pristojnosti arbitraže je potrebno podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Odločba: VSC Sklep I Cp 203/2022
Odločba Višjega sodišča v Celju: VSC Sklep III Cpg 7/2022
V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZArbit, mora tožena stranka ugovor o pristojnosti arbitraže podati najpozneje v odgovoru na tožbo. Ker je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ – v primeru obrazloženega ugovora – izenačen s tožbo v pravdnem postopku, se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, obravnava kot odgovor na tožbo. Tako je potrebno ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi toženka ni navajala, da ji je terjatev neznana in da upnika ne pozna. Nasprotno, navedla je, da sta z upnikom (tožnico) v poslovnem odnosu, vendar terjatev upnika še ni zapadla v plačilo, saj sta se dogovorila za prolongacijo obveznosti. Toženka je tako lahko identificirala terjatev upnika, ki jo je izterjeval na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, to pa pomeni, da bi morala ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Odločba: VSC Sklep III Cpg 7/2022
Odločba Višjega sodišča v Kopru: VSK Sklep Cpg 1/2022
Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).
Odločba: VSK Sklep Cpg 1/2022
Odločba Višjega sodišča v Celju: VSC Sklep III Cpg 40/2021
Obstoj arbitražnega sporazuma med strankama mora biti jasen in nedvoumen. Iz njega mora biti brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi s njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora. Ne zadostuje, da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi dejanji. Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je neodvisna od pogodbe, v kateri je vsebovana, da se posledično veljavnost ter zavezanost strank z njeno vsebino presoja ločeno od materialnega razmerja, ki obstoji med strankama.
Odločba: VSC Sklep III Cpg 40/2021
Odločba Višjega sodišča v Kopru: VSK Sklep Cpg 79/2020
Obstoj arbitražnega sporazuma strank mora biti jasen in nedvoumen. Za dosego tega namena mora biti ta sporazum med strankami sklenjen pisno in za njegovo sklenitev ne zadostuje, da listno, ki ga vsebuje, podpiše samo ena izmed strank, oziroma da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi ravnanji.
Odločba: VSK Sklep Cpg 79/2020
Odločba Višjega sodišča v Kopru: VSK Sklep Cpg 29/2019
Pogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži.
Odločba: VSK Sklep Cpg 29/2019
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Ip 1682/2018
Pravna podlaga za izvrševanje tujih arbitražnih odločb ni ZIZ, temveč ZArbit in Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Konvencija). Za izvršitev tuje arbitražne odločbe je treba uporabiti ZIZ, pogoj za priznanje in izvrševanje pa je določen v Konvenciji, in sicer mora stranka poleg zahteve za izvršitev priložiti overjen izvirnik odločbe ali njegov prepis, ki izpolnjuje vse pogoje, potrebne za njegovo istovetnost. ZArbit je izključil dolžnost, da stranka za samo priznanje odločbe priloži tudi izvirnik ali overjen prepis arbitražnega sporazuma, zato predložitev le-tega ni pogoj za izvršitev arbitražne odločbe. Nikakor pa zakon in Konvencija za izvršitev tuje arbitražne določbe ne zahtevata, da upnik pridobi oziroma priloži potrdilo o izvršljivosti tuje arbitražne odločbe.
Odločba: VSL Sklep I Ip 1682/2018
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cpg 1067/2017
Izhajajoč iz dolžnikovega ugovora sme upnik po naravi stvari v odgovoru navajati (nova) dejstva in predlagati (nove) dokaze, s katerimi zasleduje zanj ugodno odločitev in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze, za katere je izvedel šele z vročitvijo ugovora.
Odločba: VSL Sklep I Cpg 1067/2017
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cp 2978/2015
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.
Odločba: VSL sklep I Cp 2978/2015
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep III Ip 2511/2015
Za primer, da sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, je le upniku dana možnost, da v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Dolžniku pa zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma ni dana možnost ugovornega uveljavljanja sodne nepristojnosti. Navedena določba je bila v ZIZ vnesena z ZIZ-J, uveljavljenim 30. 7. 2014, ki pa se na podlagi 2. odstavka 83. člena ZIZ-J niti še ne uporablja.
Odločba: VSL sklep III Ip 2511/2015
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cpg 768/2015
Tožeča stranka bi se s tem, ko se je s svojim podizvajalcem dogovorila za pristojnost arbitraže, morala zavedati, da bo treba v primeru spora prevzeti obveznosti, ugotovljene v postopku.
Odločba: VSL sodba I Cpg 768/2015
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cp 131/2015
Pogodbo o arbitraži (četudi je oblikovana kot klavzula v enem izmed členov pogodbe) je treba obravnavati samostojno in neodvisno od pogodbe materialnega prava. To pomeni, da arbitražna klavzula velja le, če je sklenjena v pisni obliki med obema pravdnima strankama.
Odločba: VSL sodba I Cp 131/2015
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani : VSL sodba II Cp 1795/2014
Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno.
Odločba: VSL sodba II Cp 1795/2014
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cpg 1748/2014
Edini pogoj, ki ga je ZPP/99 določal za reševanje sporov pred domačo arbitražo, je bil, da gre za pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo. Določba 40. člena ZGJS ne izključuje arbitrabilnosti sporov iz koncesijskih pogodb. Določbo 40. člena ZGJS o ˝pristojnosti rednega sodišča˝ je mogoče razumeti le v smislu razmejitve med pravdnim postopkom in postopkom sodnega varstva v upravnem sporu. Načelo enake vrednosti dajatev ne zagotavlja enake vrednosti pogodbenih obveznosti v času, ko se morajo obveznosti izpolniti. Enaka vrednost dajatev mora obstajati ob sklenitvi pogodbe.
Odločba: VSL sodba I Cpg 1748/2014
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cpg 589/2014
Arbitražni sporazum je sporazum strank, da predložijo arbitraži v reševanje spore.
Odločba: VSL sklep I Cpg 589/2014
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cpg 288/2014
Sicer pa je bilo o tem, da bo o zahtevku v kontradiktornem pravdnem postopku odločalo stvarno in krajevno pristojno OS P, že odločeno s (pravnomočnim) sklepom VL 2013 z dne 19. 12. 2013, kar brez dvoma kaže na to, da bi se moral dolžnik na dogovorjeno pristojnost arbitraže, s katero ugovarja sodni pristojnosti, sklicevati (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem ni odveč poudariti, da mora dolžnik enako ravnati tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča (glej drugi odstavek 62. člena ZIZ).
Odločba: VSL sklep I Cpg 288/2014
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep II Cp 3450/2013
Če obstoji sporazum o arbitraži, mora stranka ugovor sodne nepristojnosti podati že ob svojem prvem procesnem ravnanju. To ne pomeni šele v odgovoru na tožbo, temveč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Odločba: VSL sklep II Cp 3450/2013
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cp 398/2013
Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
Odločba: VSL sklep I Cp 398/2013
Odločba Višjega sodišča RS v Ljubljani: sklep I Cpg 1300/2012
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
Odločba: VSL sklep I Cpg 1300/2012
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sodba I Cpg 747/2012
Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, mora biti jasno in nedvoumno izražena.
V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.
Odločba: VSL sodba I Cpg 747/2012
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL sklep I Cpg 218/2012
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
Odločba: VSL sklep I Cpg 218/2012
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani : VSL Sklep I Cpg 1082/2011
S pogodbenim določilom pravdni stranki nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe, ker je očitno predviden še nadaljnji postopek pred sodiščem. Tak zapis se zato ne more razlagati kot sporazum strank o tem, da spor predložita v reševanje izključno arbitraži.
Odločba: VSL Sklep I Cpg 1082/2011
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cp 888/2011
Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Odločba: VSL Sklep I Cp 888/2011
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cp 4507/2010
Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Odločba: VSL Sklep I Cp 4507/2010
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cp 1689/2010
Ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bo za odločitev o predmetnem sporu pristojna v pogodbi navedena arbitraža, bi se moralo sodišče prve stopnje na (pravočasen) ugovor toženke izreči za nepristojno, razveljaviti v postopku opravljena dejanja in zavreči tožbo. Ker tega ni storilo, pač pa je nepravilno odločilo, da je pristojno, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Odločba: VSL Sklep I Cp 1689/2010
Odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča RS: VDS Sklep Pdp 656/2010
Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
Odločba: VDS Sklep Pdp 656/2010
Odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča RS: VDS Sklep Pdp 656/2010
Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
Odločba: VDS Sklep Pdp 656/2010
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep I Cpg 927/2009
V obravnavani zadevi še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel 31. 11. 2007, ZArbit, ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga mora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
Odločba: VSL Sklep I Cpg 927/2009
Odločba Višjega sodišča v Ljubljani: VSL Sklep II Cp 859/2009
Leta 1995 veljavni ZPP ni dopuščal priložnostne arbitraže, ampak samo stalno.
Odločba: VSL Sklep II Cp 859/2009
Odločba Višjega sodišče v Kopru VSK Sklep Cp 498/2009
Predvidela sta pristojnost arbitraže za razrešitev morebitnih sporov med posameznimi udeleženci, ki nastanejo pri izvajanju določb Samoupravnega sporazuma. Sklenjenega arbitražnega dogovora ni mogoče uporabiti v pogojih spremenjenih družbeno - ekonomskih in lastninskih razmerij, ki naj bi imele po trditvah tožeče stranke zanjo za posledico pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
Odločba: VSK Sklep Cp 498/2009
Odločba Višjega sodišča v Kopru: Sklep Cpg 145/2009
Pravno razmerje, iz katerega izvira cedirana terjatev, spremlja tudi klavzula o arbitražnem reševanju sporov. Za tovrsten dogovor je potrebno analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic iz prvega odstavka 428. čl. OZ.
Odločba: Sklep Cpg 145/2009