Letos mineva 40 let od sprejema Zakona o obligacijskih razmerjih. Ta nekdanji zvezni zakon SFRJ je zelo zanimiv iz več razlogov: najprej zato, ker je v odsotnosti civilnega zakonika v SFR Jugoslaviji pomenil ne le kodifikacijo obligacijskega prava, ampak tudi splošnega dela civilnega prava. Nato zato, ker je – zlasti glede na čas in okoliščine nastanka, t.j. resne odklone jugoslovanskega civilnega in gospodarskega prava od evropske tradicije (npr. omejitve lastninske pravice, državna lastnina in prepoved zasebne iniciative v gospodarstvu, samoupravljanje) prinesel sodobno in evropsko primerljivo ureditev, ki je bila le malo obremenjena z ideologijo. Pripravljavec osnutka zakona, prof. Mihajlo Konstantinović, se je zgledoval po uveljavljenih tujih ureditvah, vključno s – tedaj zelo sodobnim – haaškim enotnim zakonom o prodajni pogodbi. O kakovosti zakona priča okoliščina, da je zakon za mnogo let preživel svojo državo. Tudi v tistih novih državah na območju nekdanje Jugoslavije, ki so reformirale svoje obligacijsko pravo, ključni koncepti in številne rešitve zakona živijo naprej.
Konferenca želi prikazati razvoj obligacijskega prava v slovenskem, hrvaškem in srbskem pravu po letu 1991 v teoriji, sodni praksi ter opozoriti na spremembe obligacijskega prava, tudi pod vplivom prava EU. Prispevki predstavljajo predvsem splošni del obligacijskega prava. Konferenca želi ZOR tudi kritično osvetliti; zakon ima namreč tudi vrsto napak in pomanjkljivosti. Cilj konference pa je končno tudi srečanje in diskusija med kolegi z različnih držav, pravnih fakultet in pravniških poklicev.
Program in prijave