UVODNIK

Poslovni cilji v reševanju sporov

Marko Djinović, prof. dr. Aleš Galič

Reševanje sporov sledi razvojnim tokovom v gospodarstvu. Pričakovati je, da se bo s strukturnimi reformami v bančništvu in postopno prodajo državnih deležev v gospodarskih družbah odprl trg združitev in prevzemov. Oživitev borze in trgovanja z vrednostnimi papirji pa bosta temeljito prevetrila korporacijska razmerja. Vse to bo imelo pomemben vpliv na korporativno upravljanje in odnose med lastniki kapitala in organi vodenja ter nadzora. Določenim sporom se v tem procesu enostavno ne bo moč izogniti. Zasledovanje poslovnih ciljev v reševanju sporov bo tako prišlo do izraza bolj kot kdaj koli poprej.

V tokratni številki prvi objavljamo analizo prelomne odločbe Avstrijskega vrhovnega sodišča, ki obravnava vprašanje, kdaj je stranko arbitražnega sporazuma mogoče šteti za potrošnika oziroma podjetnika. Bralec bo hitro opazil, da lahko tematika, zaradi podobnosti pravnih ureditev, kmalu postane aktualna tudi v Sloveniji. V tem smislu je analiza omenjene odločbe lahko pomembno pomagalo pri razumevanju razsežnosti problematike. V tej številki premierno predstavljamo tudi plinske cenovne arbitraže. Pri teh ne gre za klasično reševanje gospodarskih sporov, temveč za prilagajanje vsebine pogodbe novim tržnim razmeram in vzpostavljanje pogodbenega ravnotežja med strankama. Plinske cenovne arbitraže tako terjajo poznavanje »širše slike« in so verjetno najlepši primer upoštevanja poslovnih ciljev v reševanju sporov. 

V središče smo postavili tematiko arbitrabilnosti korporacijskih sporov. Trendi po svetu nasploh gredo v smeri širjenja polja arbitrabilnosti. Arbitražno reševanje korporacijskih sporov je v Nemčiji in Skandinaviji zelo razvito, v Sloveniji pa je še v povojih. Prispevek naj bo zato spodbuda za nadaljnje raziskovanje te obsežne tematike in razvoj arbitražne prakse na tem področju.

»Klasične arbitražne tematike« so tokrat zastopane s prispevkoma o dokazovanju s pričami ter pomenu sodelovanja med odvetnikom in internim pravnim svetovalcem v arbitražnem postopku. Objavljamo tudi arbitražno odločbo iz prakse Stalne arbitraže, tokrat s področja gradbeništva.

Kaj torej razumeti pod poslovnimi cilji v reševanju sporov? Predvsem dvoje. Najprej mora reševanje sporov slediti gospodarskemu razvoju in potrebam uporabnikov. Nadalje poslovni cilji strank odločilno vplivajo tudi na to, kako te »upravljajo« svoje spore. Zasledovanje poslovnih ciljev v reševanju sporov pa končno pomeni tudi, da imajo uporabniki na voljo dovolj širok nabor alternativnih oblik reševanja sporov. Stalna arbitraža se je zato v letu 2014 lotila priprave novih mediacijskih pravil, s katerimi zaokrožuje svojo ponudbo na področju reševanja sporov. Stranke bodo tako poleg arbitraže imele na voljo tudi mediacijo, bodisi kot samostojen produkt bodisi v kombinaciji z arbitražo. V naslednji številki bo zato govora o »mostovih med mediacijo in arbitražo«.