PLINSKE CENOVNE ARBITRAŽE

Nekatere značilnosti plinskih cenovnih arbitraž

Matjaž Ulčar

Ker je proizvodnja in dobava zemeljskega plina kapitalsko intenzivna dejavnost, njegove dobave v svetovnem gospodarstvu temeljijo na dolgoročnih pogodbah, pri čemer je cena zemeljskega plina s posebno formulo praviloma vezana na ceno surove nafte (t.i. »naftna formula«). 

Finančna kriza, liberalizacija trgov zemeljskega plina v Evropi, presežne količine zemeljskega plina na teh trgih in razvoj trgovalnih vozlišč so povzročili velik pritisk na ceno po takšnih dolgoročnih pogodbah. Izkazalo se je, da določitev cene na podlagi naftne formule pogosto ne odraža prave vrednosti zemeljskega plina na določenem trgu v luči opisanih spremenjenih okoliščin, zaradi česar so kupci zahtevali prilagoditev naftne formule ali njeno nadomestitev s formulo, po kateri je cena zemeljskega plina vezana na tržne cene na trgovalnih voziščih. 

Takšne zahteve so povzročile razmah arbitražnih postopkov, v katerih arbitražni senati v okviru posebne klavzule, ki opredeljuje revizijo cene, na novo določajo ceno zemeljskega plina, upoštevajoč pri tem nove tržne razmere. Takšni arbitražni postopki so specifični iz dveh razlogov. Najprej, pri cenovni arbitraži ne gre za reševanje klasičnega spora glede kršitve pogodbe, temveč gre za prilagajanje vsebine pogodbe, konkretno cene, novim tržnim razmeram, z namenom nove vzpostavitve pogodbenega ravnotežja. Drugič, zaradi narave postopka so poleg pravnih odločilna tudi ekonomska vprašanja, zaradi česar imajo v postopku praktično glavno vlogo ekonomski strokovnjaki.