V SREDIŠČU

Arbitražna pravila Stalne arbitraže pri GZS (Ljubljanska arbitražna pravila) - v veljavi od 1. januarja 2014

S 1. januarjem 2014 stopajo v veljavo nova Ljubljanska arbitražna pravila, ki se bodo uporabljala za vse arbitražne postopke, začete na ta dan ali po tem datumu (čl. 2 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Nova Ljubljanska arbitražna pravila sledijo najmodernejšim mednarodnim trendom v institucionalni arbitraži, njihova temeljna vodila pa so:

• hitrejši in učinkovitejši postopki;
• visoka kakovost storitev za stranke;
• optimizacija časa in stroškov postopka skozi možnost oblikovanja postopkov po meri strank; in
• nevtralne rešitve za slovenske in tuje stranke iz različnih kulturnih in poslovnih okolij.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekatere glavne novosti, ki jih prinašajo Ljubljanska arbitražna pravila in smo jih napovedali že v junijski številki revije Slovenska arbitražna praksa.

Odprava razlikovanja med domačimi spori in spori z mednarodnim elementom

Ljubljanska arbitražna pravila v celoti odpravljajo razlikovanje med domačimi spori in spori z mednarodnim elementom.

Zahteva za arbitražo / odgovor na zahtevo za arbitražo

Nova Ljubljanska arbitražna pravila po vzoru modernih arbitražnih pravil strankam omogočajo začetek postopka s t. im. zahtevo za arbitražo (angl. Request for Arbitration, čl. 5 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Zahteva za arbitražo omogoča strankam enostavnejši vstop v arbitražni postopek kot je to v sistemu »klasične tožbe«. Institut zahteve za arbitražo in odgovora na zahtevo za arbitražo (angl. Answer to the Request for Arbitration, čl. 7 Ljubljanskih arbitražnih pravil) stranki nadalje postavlja v bolj uravnotežen procesni položaj, saj tožena stranka na ta način ni prisiljena, da v relativno kratkem času pripravi odgovor na tožbo, ki jo je tožeča stranka lahko pripravljala tudi več mesecev.

Stranke tako vlagajo »klasično« tožbo in dogovor na tožbo šele v fazi, ko je zadeva že predana arbitražnemu senatu, ki po proučitvi zadeve strankam določi primeren rok za vložitev tožbe in odgovora na tožbo (čl. 26 in 27 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Združitev arbitražnih postopkov

Nova Ljubljanska arbitražna pravila omogočajo združitev dveh ali več arbitražnih postopkov (čl. 11 Ljubljanskih arbitražnih pravil), na predlog katere koli stranke. O združitvi odloča predsedstvo, postopki pa se praviloma združijo v postopek, ki se je začel prvi.

Vstop tretjih oseb v postopek

Posebno pozornost nova pravila namenjajo tudi vprašanju vstopa tretjih oseb (strank) v arbitražni postopek (čl. 12 Ljubljanskih arbitražnih pravil). Arbitražni senat lahko na zahtevo stranke dovoli pridružitev ene ali več tretjih oseb arbitraži, po proučitvi relevantnih okoliščin primera in po posvetovanju s strankami in tretjimi osebami.

Imenovanje in potrditev imenovanih arbitrov

Nova Ljubljanska arbitražna pravila strankam omogočajo večjo avtonomijo pri imenovanju arbitrov.

Tudi pri imenovanju arbitrov v primeru sosporništva je posebej poudarjeno načelo avtonomije stark, ki se lahko dogovorijo o načinu imenovanja arbitrov (čl. 15 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Mandati vseh nominiranih arbitrov morajo biti potrjeni s strani Stalne arbitraže pri GZS (čl. 17 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Predaja zadeve arbitražnemu senatu in časovni načrt poteka postopka

Po oblikovanju arbitražnega senata in po plačilu predujma za kritje stroškov arbitražnega postopka Sekretariat Stalne arbitraže pri GZS preda zadevo senatu (čl. 20 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Po predaji zadeve arbitražnemu senatu mora le-ta brez odlašanja določiti časovni načrt poteka postopka (čl. 25 Ljubljanskih arbitražnih pravil). Z njim senat določi zlasti rok za vložitev tožbe in odgovora na tožbo ter morebitnih nadaljnjih pisnih vlog, okvirni časovni načrt ustne obravnave in rok, do katerega bo izdal arbitražno odločbo.

Rok za izdajo arbitražne odločbe

Sledeč modernim trendom v arbitraži Ljubljanska arbitražna pravila določajo rok, v katerem mora senat izdati arbitražno odločbo, in sicer v devetih mesecih po predaji zadeve senatu (čl. 42 Ljubljanskih arbitražnih pravil). Iz upravičenih razlogov lahko predsedstvo ta rok podaljša, pri čemer lahko od senata pred tem zahteva ustrezna pojasnila o stanju zadeve in razlogih za nezmožnost odločitve v roku.

Pospešeni arbitražni postopek

Ljubljanska arbitražna pravila strankam ponujajo tudi dodatno možnost izbire t. im. pospešenega arbitražnega postopka, ki se uporablja, če se stranke zanj izrecno dogovorijo (sistem »opt-in«, čl. 48 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Poleg drugih rešitev, namenjenih pospešitvi klasičnega arbitražnega postopka, je glavna značilnost pospešenega postopka v tem, da mora senat arbitražno odločbo izdati v šestih mesecih po predaji zadeve senatu.

Postopek pred arbitrom za nujne primere

Nova Ljubljanska arbitražna pravila uvajajo tudi posebni postopek pred arbitrom za nujne primere (angl. Emergency Arbitrator), ko stranka potrebuje nujni začasni ukrep, ki ne more počakati do oblikovanja senata. Pravila o postopku pred arbitrom za nujne primere se ne uporabijo, če se stranke sporazumejo o njihovi izključitvi (sistem »opt-out«, Dodatek III. Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Fleksibilnejša tarifa

Nova Ljubljanska arbitražna pravila določajo za stranke vnaprej predvidljiv sistem izračuna stroškov arbitražnega postopka, ki se založijo v obliki predujma (čl. 45-47 Ljubljanskih arbitražnih pravil).

Novost, ki jo uvajajo je tudi, da mora vsaka od strank plačati polovico predujma, razen če se stranki dogovorita drugače.

Nova tarifa (Dodatek II. Ljubljanskih arbitražnih pravil) je konkurenčna tarifam drugih uveljavljenih arbitražnih institucij v regiji.