V SREDIŠČU

Arbitraža in konkurenčno pravo EU

Jakob Šešok
 

Spori iz konkurenčnega prava prvotno niso veljali za arbitrabilne. Po sprejemu sodb v zadevah Mitsubishi (Vrhovno sodišče ZDA) oziroma Eco Swiss (Sodišče EU) je splošno sprejeto, da so tudi konkurenčno pravne zadeve lahko podvržene arbitražnemu reševanju sporov. Razmerje med arbitražo in konkurenčnim pravom EU odpira štiri pomembna pravna vprašanja, ki so obravnavana v pričujočem prispevku: (i) dolžnost arbitrov, da ex officio uporabijo norme konkurenčnega prava, (ii) avtonomija strank in uporaba kogentnih konkurenčno pravnih norm, (iii) standard presoje, ki ga nacionalna sodišča vršijo pri odločanju o arbitražnih odločbah, ki se nanašajo na konkurenčno pravo, ter (iv) sodelovanje Evropske komisije in arbitraže na področju konkurenčnega prava. Obravnava izpostavljenih vprašanj kaže, da je arbitraža postala učinkovit način za reševanje konkurenčno pravnih sporov. Razvoj arbitražnega prava je prešel v fazo, ko to priznava tudi Evropska komisija. Slednje ne sme biti niti presenečenje niti naključje. Tako EU kot arbitraža v osnovi služita enakemu cilju – spodbujanju svobodne gospodarske pobude in mednarodne trgovine.