Shema pospešenega arbitražnega postopka
Za pospešeni arbitražni postopek po 48. členu Ljubljanskih arbitražnih pravil je značilno, da se vodi:
- po poenostavljenih pravilih (odloča arbiter posameznik, razen če se stranki dogovorita drugače, vroča se izključno po elektronski poti, omejeno je število pisnih vlog, arbitražna odločba vsebuje le skrajšano obrazložitev itn.) in
- s skrajšanimi roki (za konstituiranje senata, za vloge strank, za izdajo arbitražne končne odločbe).
Shema pospešenega arbitražnega postopka po Ljubljanskih arbitražnih pravilih
(1)
Pospešeni arbitražni postopek se začne, ko Stalna arbitraža prejme zahtevo za arbitražo.
Ob vložitvi zahteve za arbitražo mora tožeča stranka plačati vpisno takso in zahtevi priložiti potrdilo o plačilu. Dokler vpisna taksa ni plačana, sekretariat ne pošlje zahteve za arbitražo toženi stranki.
Zahteva za arbitražo (skupaj z morebitnimi prilogami) mora biti Stalni arbitraži poslana v elektronski obliki na e-naslov: arbitraza.lj@gzs.si
Vsa pisanja in obvestila v postopku se pošiljajo v elektronski obliki (7. odstavek 48. člena Ljubljanskih arbitražnih pravil).
(2)
Opravi se t. im. prima facie kontrola pristojnosti. Stalna arbitraža lahko odkloni obravnavanje, če očitno ni podana pristojnost za odločanje po Ljubljanskih arbitražnih pravilih ali če so se stranke dogovorile za uporabo pravil, ki tako bistveno odstopajo od določb Ljubljanskih arbitražnih pravil, da bi bila izvedba postopka nesorazmerno otežena.
Sekretariat pošlje zahtevo za arbitražo toženi stranki. Po prejemu odgovora na zahtevo za arbitražo sekretariat pošlje odgovor tožeči stranki.
Sekretariat strankama določi znesek, ki ga morajo plačati kot predujem za kritje stroškov arbitraže.
(3)
Tožena stranka mora v 30 dneh odgovoriti na zahtevo za arbitražo.
Odgovor na zahtevo za arbitražo (skupaj z morebitnimi prilogami) mora biti Stalni arbitraži poslan v zadostnem številu izvodov (za Stalno arbitražo, vsako od strank in vsakega arbitra), razen kadar se pošilja v elektronski obliki.
Zahtevek iz nasprotne tožbe ali ugovor zaradi pobotanja mora tožena stranka praviloma uveljavljati ob vložitvi odgovora na zahtevo za arbitražo. Arbitražna pravila ne predvidevajo poziva sekretariata ter roka za odgovor tožeče stranke na morebiten zahtevek iz nasprotne tožbe, ki ga lahko tožena stranka uveljavlja obenem z odgovorom na zahtevo arbitražo ali kasneje. To je v pristojnosti arbitražnega senata. Arbitražni senat mora po tem, ko mu je zadeva predana (20. člen Arbitražnih pravil), brez odlašanja, po posvetovanju s strankami določiti časovni načrt poteka postopka (25. člen Arbitražnih pravil). V časovnem načrtu poteka postopka senat določi roke za vložitev tožbe in odgovora na tožbo ter morebitnih nadaljnjih pisnih vlog, datum(e) ustne obravnave, datum, do katerega bo senat izdal arbitražno odločbo, oziroma druge sestavine, ki jih šteje za potrebne. V primeru, ko tožena stranka obenem z odgovorom na zahtevo arbitražo uveljavlja tudi zahtevek iz nasprotne tožbe (tretji odstavek 7. člena Arbitražnih pravil), arbitražni senat v časovnem načrtu poteka postopka predvidi tudi možnost, da se tožeča stranka (tožena po nasprotni tožbi) izjavi do zahtevka iz nasprotne tožbe in določi rok za opravo tega procesnega dejanja.
Če tožena stranka na zahtevo za arbitražo ne odgovori, se postopek nadaljuje.
(4)
Stranke se lahko sporazumejo o številu arbitrov. Če takega sporazuma ni spor rešuje arbiter posameznik, razen če predsedstvo glede na zapletenost in druge okoliščine zadeve odloči, da spor rešuje senat treh arbitrov.
Kadar v sporu odloča arbiter posameznik, ga stranke nominirajo sporazumno v 15 dneh od poziva sekretariata. Če arbiter posameznik v tem roku ni nominiran, ga imenuje predsedstvo.
Kadar v sporu odloča senat sestavljen iz več kot enega arbitra, tožeča stranka nominira arbitra v zahtevi za arbitražo, tožena stranka pa v 15 dneh od poziva sekretariata. Imenovana arbitra v 15 dneh od poziva sekretariata nominirata arbitra, ki bo deloval kot predsednik senata. Če kateri od arbitrov ni nominiran v roku, ga imenuje predsedstvo.
Nominirani arbiter mora biti potrjen s strani sekretariata, s čimer je imenovan za arbitra. Po potrditvi vseh nominiranih arbitrov je senat oblikovan. O oblikovanju senata sekretariat obvesti stranke.
(5)
Sekretariat strankama določi znesek, ki ga morajo plačati kot predujem za kritje stroškov arbitraže.
Tožeča in tožena stranka morata plačati vsaka polovico predujma, razen če so določeni ločeni predujmi.
Če katera od strank v roku, ki ga določi sekretariat, ne plača zahtevanega predujma, sekretariat k plačilu pozove nasprotno stranko in ji določi rok za plačilo. Če tudi nasprotna stranka ne opravi plačila v skladu s pozivom, lahko sekretariat delno ali v celoti ustavi postopek. Če ena od strank opravi plačilo namesto druge stranke, lahko senat na njeno zahtevo izda ločeno arbitražno odločbo, s katero drugi stranki naloži povrnitev plačanega dela predujma.
(6)
Po imenovanju arbitra posameznika in plačilu predujma sekretariat zadevo preda arbitru posamezniku. Arbiter posameznik brez odlašanja, po posvetovanju s strankami, določi časovni načrt poteka postopka. S časovnim načrtom poteka postopka arbiter posameznik določi roke za vložitev tožbe in odgovora na tožbo ter morebitnih nadaljnjih pisnih vlog, datum(e) ustne obravnave, datum, do katerega bo arbiter posameznik izdal arbitražno odločbo, oziroma druge sestavine, ki jih šteje za potrebne.
Arbiter posameznik časovni načrt poteka postopka in njegove morebitne spremembe pošlje strankam in Stalni arbitraži.
Roki, ki jih za pošiljanje pisnih vlog določi arbiter posameznik, praviloma niso daljši od 15 dni.
Po vložitvi odgovora na zahtevo za arbitražo so stranke praviloma upravičene vložiti le še tožbo, odgovor na tožbo in morebitno nasprotno tožbo oziroma ugovor zaradi pobotanja ter odgovor nanju.
(7)
Tožeča stranka mora v roku, ki ga določi arbiter posameznik in praviloma ni daljši od 15 dni, toženi stranki, vsem arbitrom in Stalni arbitraži poslati tožbo.
Tožba mora vsebovati, kolikor tega ne vsebuje že zahteva za arbitražo:
i. zahtevek ter
ii. dejstva in razloge, na katere tožeča stranka opira zahtevek.
Tožbi naj bodo, kolikor je to mogoče, priloženi dokumenti in drugi dokazi, na katere se tožeča stranka sklicuje.
(8)
Tožena stranka mora v roku, ki ga določi arbiter posameznik in praviloma ni daljši od 15 dni, tožeči stranki, vsem arbitrom in Stalni arbitraži poslati odgovor na tožbo.
Odgovor na tožbo mora vsebovati, kolikor tega ne vsebuje že odgovor na zahtevo za arbitražo:
i. navedbe o tem ali in v kolikšnem obsegu tožena stranka zahtevek tožeče stranke pripoznava ali mu ugovarja ter
ii. dejstva in razloge, na katere tožena stranka opira svoje navedbe.
Odgovoru na tožbo naj bodo, kolikor je to mogoče, priloženi dokumenti in drugi dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje.
Za nasprotno tožbo in ugovor zaradi pobotanja se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na tožbo.
(9)
Arbiter posameznik lahko opravi ustno obravnavo razen, če se stranke sporazumejo, da bo v sporu odločeno le na podlagi pisnih vlog.
Po opravljeni ustni obravnavi stranke ne smejo več vlagati pisnih vlog.
(10)
Preden izda arbitražno odločbo arbiter posameznik od sekretariata pridobi dokončno določeno višino stroškov arbitraže. Kadar se postopek konča pred izdajo končne arbitražne odločbe s sklepom o ustavitvi postopka ali arbitražno odločbo na podlagi poravnave, sekretariat dokončno določi ustrezno višino stroškov arbitraže, upoštevajoč fazo, v kateri se je postopek končal, delo, ki ga je opravil arbiter posameznik, in druge relevantne okoliščine.
(11)
Arbiter posameznik mora končno arbitražno odločbo izdati v roku šestih mesecev po tem, ko mu je bila zadeva predana. Iz upravičenih razlogov lahko predsedstvo na obrazložen predlog arbitra posameznika ali po lastni pobudi ta rok podaljša.
Arbiter posameznik mora navesti povzetek razlogov, na katerih temelji arbitražna odločba, razen če so se stranke sporazumele, da arbitražne odločbe ni treba obrazložiti.
(12)
Arbiter posameznik mora v končno arbitražno odločbo, arbitražno odločbo na podlagi poravnave ali sklep o ustavitvi postopka vključiti stroške arbitraže, kot jih je dokončno določil sekretariat, in jih razčleniti na plačilo in stroške za posameznega arbitra ter administrativne in druge stroške Stalne arbitraže.
Stalna arbitraža opravi izplačila stroškov arbitraže iz predujma, ki so ga vplačale stranke. Po zaključku postopka se neporabljen del predujma vrne strankam.